Ob obletnici premirja v korejski vojni je severnokorejski voditelj Kim Jong Un izrazil prepričanje v zmago svoje države v "antiimperijalističnih in proti-ameriških" bitkah. To sporočilo je bilo objavljeno preko državne tiskovne agencije KCNA.
Nemški kancler Friedrich Merz je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil zaskrbljenost nad humanitarnim položajem prebivalcev Gaze in pozval k takojšnji rešitvi. Merz je poudaril pomen doseganja premirja v Gazi.
Evropska unija se sooča s kritikami, da naj bi tolerirala avtoritarno oblast v Azerbajdžanu, zlasti v primeru mirovnega aktivista Bahruza Samadova, ki je bil obsojen na 15 let zapora zaradi domnevne veleizdaje. Analitiki menijo, da EU popušča predsedniku Ilhamu Alijevu zaradi strateškega interesa po pridobivanju večje količine plina, s čimer bi zmanjšala svojo odvisnost od Rusije. Kritiki poudarjajo, da EU s tem morda postaja soodgovorna za represijo v državi, medtem ko skuša zavarovati svoje energetske interese.
V Pojas Gazo je v nedeljo prvič po več mesecih vstopilo približno 100 tovornjakov s humanitarno pomočjo, kar predstavlja olajšanje v luči obsežne krize lakote v regiji. Izraelska vojska je hkrati napovedala uvedbo dnevnih "taktičnih premorov v vojaških dejavnostih v humanitarne namene" na določenih območjih Gaze med 10. in 20. uro, ki bodo veljali do nadaljnjega.
Francija je potrdila svojo zavezo priznanju palestinske države septembra v New Yorku, kar je prvi korak G7 v tej smeri. Kot odgovor na to je skrajno desni nizozemski politik Geert Wilders napovedal takojšnje zaprtje meje Nizozemske. Medtem se bodo evropske države na konferenci ZN v New Yorku, ki jo bosta soustanovili Francija in Savdska Arabija, zavezale k priznanju Palestine, kar bo postavilo izraelskega premierja Netanjahuja pod pritisk.
Rusija in Severna Koreja sta ponovno uvedli neposredne potniške lete med Moskvo in Pjongjangom. Ta poteza sledi obnovitvi železniške povezave med mestoma junija in predstavlja prvo redno letalsko povezavo med glavnima mestoma obeh držav po sredini devetdesetih let. Dogodek je označilo kot jasen znak poglabljanja dvostranskih odnosov.
Izraelske obrambene sile (IDF) so objavile, da so v delih Gaze, vključno z begunskim taboriščem Jenin, začele lokalno taktično ustavitev vojaških aktivnosti. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom olajšanja dostave humanitarne pomoči.
Avstralski premier Anthony Albanese je v nedeljo izjavil, da Izrael "zelo očitno" krši mednarodno pravo v Gazi, pri čemer je obsodil nesprejemljive civilne žrtve in smrt v območju. Kljub tej kritiki pa je poudaril, da Canberra ne načrtuje kmalu priznati palestinske države. Komentarji so sledili poročilom o izraelskem delovanju v Gazi, medtem ko Grčija ostaja razdeljena glede svojega odnosa do Izraela, kar nakazuje nadaljnje mednarodne napetosti.
Mednarodni aktivisti in poslanci, ki so iz Italije izpluli s humanitarnim brodom na poti proti Gazi, so doživeli vdor izraelskih vojakov. Prenos v živo je zabeležil trenutek, ko so oboroženi vojaki vstopili na plovilo in zahtevali dvig rok od prisotnih. Medtem je Izrael napovedal začasno prekinitev spopadov v Gazi, medtem ko Združeni narodi opozarjajo na vse večjo lakoto v enklavi. Konvoj s humanitarno pomočjo je iz Egipta odpotoval proti Gazi, potem ko je mednarodna skupnost izrazila močan pritisk in ko so humanitarne agencije ponovno izpostavile nevarnost množične lakote.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovno obsodil načrte za priznanje Palestine brez dogovora z Izraelom, češ da to ni čin miru, ampak nevaren presedan, ki ruši mednarodno pravo. Na družbenih omrežjih je izrazil podporo Izraelu, češ da se ne more priznati država, ki se ustvarja brez soglasja druge strani. Njegove izjave so v Bosni in Hercegovini sprožile ostre odzive; predsedujoči Predstavniškega doma Parlamenta BiH je Dodika obtožil sovraštva do muslimanov in nečloveških izjav.
Humanitarni konvoj s pomočjo je po mednarodnih pritiskih in opozorilih o širjenju lakote v Gazi končno krenil iz Egipta proti tej palestinski enklavi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na "masovno izgladnjivanje", medtem ko so palestinski viri potrdili, da je Izrael nadaljeval z zračnim dostavljanjem pomoči. V Gazi naj bi zaradi podhranjenosti umrlo že več kot 125 ljudi, med njimi 85 otrok.
Ameriški predsednik Donald Trump je objavil, da je posredoval v smrtonosnih mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo ter da obe strani želita "hiten prekid ognja in mir". Trump je poudaril, da sta se voditelja držav strinjala s srečanjem za hitro sklenitev premirja. V zameno za konec spopadov je Trump obljubil obnovitev trgovinskih pogajanj z obema državama, medtem ko je za morebitno nadaljevanje konfliktov zagrozil s trgovinskimi kaznimi.
Hrvaška je ponovno poslala protipožarno letalo Canadair CL-415 v pomoč Albaniji pri soočanju s požari. Gre za drugo tovrstno pomoč Hrvaške Albaniji v tej požarni sezoni, kar potrjuje Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške. Posadka letala je izrazila zaskrbljenost nad resno grožnjo, ki jo požari predstavljajo prebivalstvu in okolju v Albaniji.
Sveti oče se je v Vatikanu srečal z vodjo Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patrijaršije, metropolitom Antonijem. Srečanje je potekalo v času poslabšanja odnosov med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Glavni namen srečanja je bil ublažiti napetosti in okrepiti dialog med cerkvama. Metropolit Antonij je papežu predstavil tudi navedbe o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve s strani Kijeva.
Madžarski premier Viktor Orban je v Romuniji ponovil, da Madžarska ne bo podprla novega proračuna Evropske unije, dokler Bruselj ne deblokira vseh zamrznjenih sredstev. Svoje stališče je utemeljil z nedovoljenimi praksami EU in omenil, da je imel v zadnjih 15 letih spore z Brusljem zaradi svojih politik glede migracij, omejevanja pravic LGBTQ in erozije demokracije na Madžarskem.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost pospešitve novih sankcij proti Rusiji in njenim trgovinskim partnerjem, tudi pred iztekom napovedane 50-dnevne prehodne dobe. Hkrati je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu prišlo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, čeprav je Kremlj poudaril, da je takšen vrh mogoč le ob dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma. Trump je prav tako izrazil željo po novih pogovorih z Rusijo o ohranjanju obstoječih omejitev jedrskega orožja, pri čemer se sporazum "Novi START", ki omejuje število bojnih glav in njihovih nosilcev, izteče februarja 2026. Medtem je severnokorejski voditelj Kim Jong Un poslal sporočilo sočutja ruskemu predsedniku Putinu.
Najnovejši izraelski zračni napadi na stanovanjska območja v mestu Gaza so terjali življenja 12 Palestincev, medtem ko so izpod ruševin potegnili še 12 trupel. Medtem je Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) sporočila, da so bili prebivalci Gaze ponovno prisiljeni bežati zaradi izraelskih ukazov, pri čemer nimajo kam iti. Izraelske sile so po poročanju palestinske agencije Wafa po hutbi v Al-Aksi pridržale jeruzalemskega muftija, medtem ko so vernikom onemogočale dostop do mošeje.
Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim obiskom na Škotskem igral golf. Njegov obisk je spremljala obsežna varnostna operacija, saj se je predsednik mudil v svojem golfskem počivališču Trump Turnberry. Obisk je trajal pet dni in je bil zasebne narave.
Hrvaška vlada je sporočila, da je vzpostavitev dveh držav, Izraela in Palestine, edina trajnostna rešitev izraelsko-palestinskega spora. Ta izjava je sledila napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da Francija namerava septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznati Palestino kot neodvisno državo. Macronova poteza je sprožila burne odzive in bi lahko spodbudila druge evropske zaveznike, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Italija, k zavzemanju stališča in oživitvi mirovnih pogajanj.
Velika Britanija, Francija in Nemčija so pozvale Izrael k takojšnji odpravi omejitev pri dobavi humanitarne pomoči v Gazo. V skupnem sporočilu so tri evropske države poudarile, da se mora humanitarna katastrofa v tej regiji nemudoma ustaviti, in s tem izrazile zaskrbljenost nad trenutnim stanjem.